Razlika med bitno in vektorsko grafiko

Pri kreiranju računalniške grafike, lahko ustvarimo bitno ali vektorsko grafiko.

Bitna oz. rastrska grafika je sestavljena iz mreže majhnih kvadratkov, ki predstavljajo posamezno barvo, ki nato skupaj prikazujejo sliko, kot jo vidimo na zaslonu. Bitna grafika je navadno uporabljena pri različnih fotografijah, skeniranih datotekah in grafikah, ki vsebujejo veliko podrobnosti. Zaradi točno določenih barvnih lastnosti in velikosti se pri tej vrsti grafike pri spreminjanju velikosti spremeni tudi ostrina. Pri povečevanju se pojavijo značilni kvadratki in nejasnost slike. Pri pomanjševanju pa pride do zamegljenih prehodov. Ločljivost take vrste grafike se meri v pikah na palec (dots per inch – DPI). Ločljivost je boljša, kadar je DPI večja, kar pa seveda tudi poveča velikost datoteke. Bitne slike so navadno v formatih: TIFF, JPEG, GIF, PNG in BMP.

Pri vektorski grafiki pa se za prikazovanje ne uporabljajo posamezni ”kvadratki”, ampak so le te opisane z matematičnimi formulami. Zaradi te lastnosti je to vrsto grafike enostavno prilagajati in spreminjati, saj se njena ločljivost ne spremeni. Pri povečevanju ali zmanjševanju nimamo nobenih omejitev, saj za matematične formule vselej veljajo enaka pravila. Prav tako so te vrste datoteke veliko manjše, saj ne hranijo tako veliko informacij kot bitne slike. Najpogosteje se uporabljajo za različne logotipe in enostavne znake, saj jih je glede na uporabo potrebo povečevati in pomanjševati. Navadno so v formatih: AI, EPS, SVG, CDR.